Najpogostejše napake, ki jih lahko naredi hipnoterapevt

Najpogostejše napake, ki jih lahko naredi hipnoterapevt

Hipnoterapija je v zadnjih letih postala zelo priljubljena metoda za pomoč pri anksioznosti, depresiji, fobijah, travmah in izgorelosti. Kljub temu pa uspešnost terapije ni odvisna predvsem od uporabljene tehnike, temveč od kakovosti terapevta. V nadaljevanju predstavljam nekaj napak, ki jih pri hipnoterapevtih opažam najpogosteje.

1. Dajanje nasvetov namesto raziskovanja klientovega sveta

Začetniki pogosto mislijo, da mora terapevt poznati odgovore. V resnici pa terapevt ne zdravi s tem, da klientu pove, kaj naj naredi – njegova naloga je ustvariti varen prostor, v katerem klient sam pride do globljega razumevanja sebe. Najtrajnejše spremembe se namreč zgodijo takrat, ko uvid nastane znotraj klienta, ne pa zunaj njega.

2. Prepričevanje klienta

Hipnoterapija ni razprava in ni prepričevanje. Če terapevt poskuša klientu dokazati, da se moti, pogosto naleti le na še večji odpor. Veliko učinkoviteje je klienta voditi z vprašanji in raziskovanjem njegove izkušnje, saj ko človek nekaj resnično vidi sam, sprememba ne potrebuje več prepričevanja.

3. Razmišljanje o tehnikah namesto poslušanja

To je ena najpogostejših napak. Medtem ko klient govori, terapevt v mislih že preigrava, katero tehniko bi uporabil, ali bi naredil regresijo, katera indukcija bi bila najboljša, ali kaj se je nazadnje naučil na kakšnem seminarju. Posledica je, da klient sicer govori, terapevt pa ga v resnici ne posluša. Najboljši terapevti ne poslušajo zato, da bi odgovorili, temveč zato, da bi zares razumeli človeka pred seboj – in šele iz tega razumevanja spontano nastane prava intervencija.

4. Nezaupanje lastni intuiciji

Po letih dela terapevt začne zaznavati stvari, ki jih ni mogoče naučiti iz knjig: spremembo v glasu, spremembo dihanja, napetost telesa, premor med besedami. Vse to terapevta usmerja veliko bolj kot katerakoli vnaprej pripravljena tehnika. Intuicija sicer ni nekaj mističnega – je rezultat tisočih ur kakovostnega dela z ljudmi.

5. Sprejemanje klientov, ki niso pripravljeni na spremembo

Včasih klient pride na terapijo, ker ga je tja poslal partner, starši ali delodajalec. Če človek sam nima iskrene želje po spremembi, terapija običajno ne doseže svojega polnega potenciala. Naloga terapevta je, da pripravljenost klienta prepozna in po potrebi najprej pomaga razviti notranjo motivacijo.

6. Delo v napačnem terapevtskem okviru

Hipnoterapija ni storitev, kjer terapevt nekaj naredi klientu – gre za sodelovanje. Če terapevt na začetku ne postavi jasnega okvira, lahko pride do nerealnih pričakovanj, odvisnosti ali razočaranja. Dober terapevtski okvir pomeni, da oba, terapevt in klient, razumeta cilj, odgovornost in potek procesa.