Zakaj imajo antidepresivi in pomirjevala omejeno vlogo pri zdravljenju anksioznosti
Vzrok za psihično težavo se pogosto nahaja v globinah nezavednega uma. Lahko gre za travmo iz otroštva ali pa za nerazrešen notranji konflikt.
To se potem odrazi kot anksiozna simptomatika, posledica tega pa je sprememba v delovanju nevrotransmiterjev.
Antidepresivi in pomirjevala delujejo neposredno na nevrotransmiterje, torej delujejo na posledico, ne pa na vzrok.
Posebej nevarna so pomirjevala, ki se po kliničnih smernicah smejo predpisovati največ za 14 dni, saj se izredno hitro razvijeta toleranca in odvisnost. Vseeno v svoji praksi klinične hipnoterapije pogosto vidim primere, ko klienti tovrstna zdravila jemljejo tudi več desetletij.
Imel sem primer klienta, ki je po nekaj hipnoterapevtskih seansah po 20 letih prenehal z jemanjem Apaurina. Klient je dejal, da mu zdravnik ni verjel, da je z jemanjem dejansko prenehal.
Torej, potrebno je zdraviti vzrok, ne pa posledice. Zdravljenje posledice lahko primerjamo s situacijo, ko se na armaturi avtomobila pojavi opozorilna lučka za pomanjkanje olja, mi pa jo enostavno ugasnemo. Kakšne bi bile posledice tega, lahko sklepate sami.
Klinična hipnoterapija, če se izvaja v kontekstu ustreznih strokovnih standardov, lahko predstavlja učinkovito podporo pri obravnavi anksioznosti, notranjih konfliktov in psihosomatskih težav ter učitnovito alternativo medikamentoznemu pristopu.
Raziskave na področju hipnoterapije kažejo, da lahko hipnoterapija pomembno vpliva na zmanjšanje simptomov anksioznosti, stresa in depresivne simptomatike.
Nekatere klinične študije in metaanalize kažejo, da kombinacija psihoterapevtskega pristopa in hipnoterapije pogosto dosega boljše rezultate kot zgolj podporni pogovori ali površinski pristopi sproščanja.
Prav tako raziskave kažejo povezavo med dolgotrajnim jemanjem benzodiazepinov in povečanim tveganjem za razvoj tolerance, odvisnosti ter kognitivnih težav, zaradi česar številne sodobne smernice priporočajo njihovo kratkotrajno uporabo.
Vedno je pomembno, da klient glede jemanja zdravil sodeluje s svojim zdravnikom in terapije ne prekinja nenadoma brez strokovnega nadzora.
Primeri kliničnih študij in metaanaliz:
Metaanaliza Valentine in sodelavcev (2019), objavljena v reviji International Journal of Clinical and Experimental Hypnosis, je pokazala, da je hipnoterapija statistično pomembno zmanjšala simptome anksioznosti ter bila posebej učinkovita v kombinaciji z drugimi psihološkimi pristopi.
Rosendahl in sodelavci (2024) v obsežni metaanalizi ugotavljajo, da lahko hipnoza pozitivno vpliva na različne psihološke in psihosomatske simptome ter izboljša rezultate terapevtskega procesa.
Alladin (2018) opisuje t. i. kognitivno hipnoterapijo kot z dokazi podprt pristop pri obravnavi depresije, ki združuje elemente kognitivno-vedenjske terapije in hipnoterapije.
Sodobne raziskave opozarjajo tudi na tveganja dolgotrajne uporabe benzodiazepinov, med katera sodijo razvoj tolerance, odvisnosti, kognitivne težave ter povečano tveganje za nesreče. Zaradi tega številne smernice priporočajo le kratkotrajno uporabo tovrstnih zdravil.
Opazovalna raziskava iz leta 2025 je pokazala, da je po hipnoterapiji velik delež pacientov zmanjšal ali popolnoma prenehal z uporabo benzodiazepinov in antidepresivov, vendar avtorji poudarjajo, da so potrebne dodatne kontrolirane raziskave.
Izgorelost – diagnoza ali naraven odziv človeka na življenje brez notranjega stika?
Izgorelost je danes ena najpogosteje omenjenih težav sodobnega človeka. Običajno jo opisujejo kot stanje fizične, čustvene in mentalne izčrpanosti, povezane s kroničnim stresom. Svetovna zdravstvena o
Anksioznost je danes ena najpogostejših psiholoških težav sodobnega človeka. Kaže se lahko kot stalna napetost, občutek notranjega nemira, pretirano razmišljanje, panični napadi, telesni simptomi ali
Depresija je ena najpogostejših psiholoških motenj sodobnega časa. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da prizadene več sto milijonov ljudi po svetu, njeni simptomi pa segajo od kronične žalos